Petkov večer
Gost oddaje je bil avtor številnih poletnih glasbenih hitov, ki je bil 30 let del skupine Kingston, letos pa se je podal na samostojno glasbeno pot in jo že na začetku kronal z zmago na festivalu Melodije morja in sonca. Dare Kaurič je govoril o svoji glasbi in tudi o svoji Idriji.
Petkov večer
Gost oddaje je bil avtor številnih poletnih glasbenih hitov, ki je bil 30 let del skupine Kingston, letos pa se je podal na samostojno glasbeno pot in jo že na začetku kronal z zmago na festivalu Melodije morja in sonca. Dare Kaurič je govoril o svoji glasbi in tudi o svoji Idriji.
Petkov večer
Gostili smo pevko, ob kateri smo se vrteli na plesiščih v devetdesetih letih, potem se je umaknila z glasbene scene in se posvetila poučevanju petja v Zavodu sv. Stanislava ter družini, zdaj pa spet predstavlja nove pesmi ter prepeva v legendarni skupini Pepel in kri. Z nami je bila Sandra Klemm - Sendi.
Petkov večer
Gostili smo pevko, ob kateri smo se vrteli na plesiščih v devetdesetih letih, potem se je umaknila z glasbene scene in se posvetila poučevanju petja v Zavodu sv. Stanislava ter družini, zdaj pa spet predstavlja nove pesmi ter prepeva v legendarni skupini Pepel in kri. Z nami je bila Sandra Klemm - Sendi.
Glasbeni medgeneracijski večer
V tokratni oddaji bodo prišli na svoj račun ljubitelji zlatih let slovenske popevke. Edvin Fliser je dolga leta sooblikoval njeno podobo kot pevec in kot avtor ter prejel mnoge nagrade in priznanja. Sodeloval je tudi v zasedbi Pepel in kri ter v mnogih znanih ansamblih. Prisluhnite mu.
Glasbeni medgeneracijski večer
V tokratni oddaji bodo prišli na svoj račun ljubitelji zlatih let slovenske popevke. Edvin Fliser je dolga leta sooblikoval njeno podobo kot pevec in kot avtor ter prejel mnoge nagrade in priznanja. Sodeloval je tudi v zasedbi Pepel in kri ter v mnogih znanih ansamblih. Prisluhnite mu.
Petkov večer
Brez nje zlata leta slovenske popevke ne bi bila takšna, kakršna so bila. Je enostavno legenda slovenske zabavne glasbe. Kako se je začela njena glasbena pot in kaj čuti ob prepevanju zdaj, nam je pripovedovala Elda Viler. In kot mnogokrat zadnja leta na odrih, je bila v oddaji ob njej hči, prav tako izredna pevka, Ana Dežman.
Petkov večer
Brez nje zlata leta slovenske popevke ne bi bila takšna, kakršna so bila. Je enostavno legenda slovenske zabavne glasbe. Kako se je začela njena glasbena pot in kaj čuti ob prepevanju zdaj, nam je pripovedovala Elda Viler. In kot mnogokrat zadnja leta na odrih, je bila v oddaji ob njej hči, prav tako izredna pevka, Ana Dežman.
Petkov večer
V oddaji smo prehodili glasbeno in življenjsko pot zvezde slovenske popevke Staneta Mancinija ter predstavili nekaj glasbenih novosti.
Petkov večer
V oddaji smo prehodili glasbeno in življenjsko pot zvezde slovenske popevke Staneta Mancinija ter predstavili nekaj glasbenih novosti.
A štekaš?
Predstavljene skladbe: Eva Hren - Šesti čut; Ana Soklič - Temni svet; Amadea Begovič – Res čudovito je; Ajda Stina Turek - V melodiji večnega dueta; Charlie Puth - Mother; Manouche – Gunca se lunca; Dermot Kennedy – Outnumbered; Nina Pušlar – Včeraj in za zmeraj; Rae Morris – Someone out there;
A štekaš?
Petkov večer
Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.
Petkov večer
A štekaš?
Predstavljene skladbe: Alex Volasko – Če pomlad nikoli več ne pride; Canegatto – Samo mirno samo dalje; Lea Likar – Z očmi zaljubljenca v maju; Gregor Ravnik - Ti si; Our god – Chris Tomlin; Mumford & Sons - Guiding Light; dodie – human; Avril Lavigne - Head Above Water; Eva Boto – Tvoja; Leon Bridges - If It Feels Good (Then It Must Be); Tori Kelly – Masterpiece; Grace Carter - Why Her Not Me; Tony Cetinski - General bez činova;
A štekaš?
Za življenje
O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.
Naš gost
Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!
Svetovalnica
Slišali smo, kako lahko sodobni človek pristopi k razumevanju najstarejšega Marijinega praznika. Kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je bil in še vedno je veliki šmaren tako pomemben za Slovence? Naš gost je bil minorit in rektor osrednjega Marijinega romarskega svetišča mariborske nadškofije na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc, ki je v svetem letu tudi misijonar upanja.
Doživetja narave
Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.
Naš pogled
»Statistika poroča, da najstniki v povprečju gledajo v zaslone 8 ur in 36 minut na dan. Telefoni so nam ukradli otroke. Zato jim jaz občasno ukradem telefon! Fizično ga vzamem s seboj v službo.«
Moja zgodba
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let.
Pojdite in učite
Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič.